Nemščina je jezik, ki zahteva veliko natančnosti – še posebej, ko pride do glagolov. Spreganje nemških glagolov ni zgolj stvar dodajanja končnic. Vključuje pravila, izjeme, ločljive dele in časovne oblike, ki se uporabljajo drugače kot v slovenščini ali angleščini.
Za slovenskega učenca je dobra novica ta, da že ima osnovno predstavo o slovničnih časih. Kljub temu pa nemščina prinaša nekaj posebnosti: nepravilni glagoli, ločljivi predpone, pomožni glagoli in vrstni red stavkov. V tem vodiču bomo pregledali najpogostejše časovne oblike, razložili razliko med pravilnimi in nepravilnimi glagoli ter prikazali primere iz vsakdanjega življenja.
Članek je posebej zasnovan za slovenske učence in odrasle, ki se pripravljajo na izpite, selitev v tujino ali želijo izboljšati svojo tekočnost v jeziku. Ne glede na tvoj cilj – tukaj boš našel vse, kar potrebuješ za uspešno rabo nemških glagolov.
Uvod v nemške glagole in njihove posebnosti
V nemščini ima vsak glagol svojo osnovno obliko – nedoločnik (Infinitiv), ki se konča na -en ali -n (npr. machen, gehen, kommen). Ob spreganju se tej osnovi (stemu) doda končnica, ki označuje osebo in število.
Nemški glagoli se delijo na:
- Pravilne glagole, kjer se osnova ne spremeni (machen → ich mache, du machst…)
- Nepravilne glagole v nemščini, kjer se spremeni tudi koren (npr. sehen → ich sehe, du siehst…)
- Močne glagole, ki imajo posebno preteklost in preteklik (gehen → ging → gegangen)
Poleg tega ločimo še: Ločljive glagole v nemščini, ki vsebujejo predpono, ki se v določenih časih in stavkih loči (npr. aufstehen → Ich stehe um 7 Uhr auf.)
Vsaka skupina glagolov ima svoja pravila za spreganje, zato je pomembno, da ob učenju novega glagola zabeležimo tudi:
ali je pravilen ali nepravilen | ali je ločljiv | katero pomožno glagolsko obliko uporablja (haben ali sein) |
V naslednjih razdelkih bomo podrobno pogledali, kako se glagoli obnašajo v posameznih časih – od sedanjika do prihodnjika in perfekta.
Sedanjik in prihodnjik: kako pravilno začeti s spreganjem
Učenje spreganja glagolov se prične s sedanjikom (Präsens), saj je to najbolj uporabljena časovna oblika v vsakdanji komunikaciji. Uporablja se za opisovanje:
- dejanj, ki se dogajajo zdaj: Ich lerne Deutsch. (Učim se nemščino.)
- rednih dejanj: Wir gehen jeden Montag ins Kino. (Vsak ponedeljek gremo v kino.)
- dejanj v bližnji prihodnosti: Morgen fahren wir nach Graz. (Jutri gremo v Gradec.)
Spreganje pravilnega glagola machen (delati)
Oseba | Spregana oblika |
---|---|
Ich (jaz) | mache |
Du (ti) | machst |
Er/Sie/Es (on/ona) | macht |
Wir (mi) | machen |
Ihr (vi) | macht |
Sie/sie (vi/oni) | machen |
Glagol machen je tipičen primer pravilnega glagola, saj se osnova ne spremeni, dodajajo se le končnice.
Kako tvorimo prihodnjik?
V nemščini lahko prihodnost izrazimo na dva načina:
- Z uporabo sedanjika + časovni izraz Ich gehe morgen ins Kino. (Jutri grem v kino.)
- Z uporabo pomožnega glagola werden + nedoločnik Ich werde morgen ins Kino gehen. (Grem bom v kino.)
Tvorba glagola werden:
- ich werde
- du wirst
- er/sie/es wird
- wir werden
- ihr werdet
- sie/Sie werden
Pomembno je, da glagol werden vedno stoji na drugem mestu v glavnem stavku, glavni glagol (v nedoločniku) pa na koncu stavka:
Wir werden Deutsch lernen. (Učili se bomo nemško.)
V odvisnem stavku pa pride werden na konec:
Ich glaube, dass er morgen Deutsch lernen wird.
Z uporabo sedanjika za bližnjo prihodnost in werden za namero ali daljno prihodnost pokrijemo večino vsakdanjih situacij. V naslednjem razdelku bomo pogledali še pretekle čase v nemščini.

Slika: Snapshooter46 via Visualhunt.com / CC BY-NC-SA
Preteklik v nemščini: perfekt, preteklik in predpreteklik
Nemški glagolski časi za preteklost vključujejo tri osnovne oblike: perfekt, preteklik (Präteritum) in predpreteklik (Plusquamperfekt). Vsaka od teh oblik ima svojo funkcijo – v pogovornem, pisnem ali knjižnem jeziku.
Uporaba preteklih časov
Čas | Kdaj se uporablja | Primer stavka |
---|---|---|
Perfekt | Pogovorni jezik, vsakdanja raba | Ich habe gegessen. (Jedel sem.) |
Präteritum | Pisni jezik, literarni slog | Ich aß einen Apfel. (Pojedel sem jabolko.) |
Plusquamperfekt | Dogodki pred drugimi v preteklosti | Ich hatte gegessen, bevor du kamst. (Jedel sem, preden si prišel.) |
Tvorba perfektnega časa
Perfekt tvorimo z:
- pomožnim glagolom haben ali sein v sedanjiku +
- preteklik (partizip II) glavnega glagola
Primer:
- Ich habe das Buch gelesen. (Prebral sem knjigo.)
- Er ist nach Hause gegangen. (Odšel je domov.)
Kdaj uporabimo haben, kdaj sein?
- haben → za prehodne glagole (z neposrednim predmetom): Ich habe gespielt.
- sein → za glagole gibanja ali spremembe stanja: Ich bin gegangen.
Nepravilni glagoli v nemščini in perfekt
Nepravilni glagoli pogosto spremenijo osnovo v partizipu:
- sehen → gesehen
- fahren → gefahren
- nehmen → genommen
Zato je pomembno, da ob učenju glagola zapišemo tudi njegovo obliko v perfektu in pretekliku.

Slika: Rooners Toy Photography via Visual hunt / CC BY-NC-ND
V naslednjem razdelku bomo podrobneje pogledali, kako delujejo ločljivi glagoli v nemščini in kako vplivajo na vrstni red besed v stavku. Poglejte tudi sklanjatve.
Ločljivi glagoli v nemščini: kdaj razdružimo sestavni del?
Ena izmed posebnosti nemškega jezika so ločljivi glagoli, ki jih v slovenščini ne poznamo v isti obliki. Gre za glagole, ki imajo predpono, ki se ob določenih pogojih loči od osnove in se postavi na konec stavka.
Kako prepoznamo ločljive glagole?
Ločljivi glagoli so sestavljeni iz:
predpone, ki nosi pomen (npr. auf, an, ein, mit, ab)
osnove, ki je sam glagol (stehen, kommen, rufen)
Skupaj sestavljajo pomen glagola:
- aufstehen → vstati
- ankommen → prispeti
- mitkommen → priti zraven
Raba ločljivih glagolov v stavku
Stavčna oblika | Primer glagola aufstehen (vstati) | Slovenski prevod |
---|---|---|
Sedanjik | Ich stehe um 7 Uhr auf. | Vstanem ob 7. uri. |
Perfekt | Ich bin um 7 Uhr aufgestanden. | Vstal sem ob 7. uri. |
Nedoločnik s zu | Ich versuche, um 7 Uhr aufzustehen. | Poskušam vstati ob 7. uri. |
Odvisni stavek | Ich weiß, dass ich um 7 Uhr aufstehe. | Vem, da vstanem ob 7. uri. |
V glavnem stavku (npr. trdilnem povednem) gre predpona vedno na konec stavka, glagolska osnova pa stoji na drugem mestu. V odvisnih stavkih ali pri perfektu pa ostane skupaj.
Pomembno: pri učenju ločljivih glagolov si vedno zapišimo celoten glagol in preverimo, ali se dejansko ločuje – obstajajo tudi neločljivi glagoli, ki zgledajo podobno, a ostanejo skupaj (npr. verstehen, empfehlen, zerstören).
V naslednjem razdelku bomo podrobneje pogledali, kako prepoznamo in pravilno uporabimo nepravilne glagole v nemščini.
Nepravilni glagoli v nemščini: kako jih prepoznamo in uporabimo
Nepravilni glagoli v nemščini, imenovani tudi močni glagoli (starke Verben), predstavljajo izziv, saj se ob spreganju spremeni tudi glagolski koren – še posebej v pretekliku in perfektu.
Te glagole je treba naučiti na pamet, saj ni univerzalnega pravila, ki bi določalo, kateri glagol je nepravilen.
Značilnosti nepravilnih glagolov
Nedoločnik | Preteklik (Präteritum) | Partizip II (Perfekt) | Slovenski pomen |
---|---|---|---|
gehen | ging | gegangen | iti |
sehen | sah | gesehen | videti |
nehmen | nahm | genommen | vzeti |
kommen | kam | gekommen | priti |
essen | aß | gegessen | jesti |
sprechen | sprach | gesprochen | govoriti |
Opazimo lahko, da se spremeni:
- vokal v glagolskem korenu (gehen → ging),
- pogosto pa tudi končnica partizipa II (-en namesto -t).

Slika: clarksworth via Visualhunt.com / CC BY-NC-ND
Nekateri glagoli so deloma nepravilni – imajo npr. spremenjen vokal le v eni obliki (laufen → lief → gelaufen).
Za učenje priporočamo:
- izdelavo lastne tabele nepravilnih glagolov,
- uporabo aplikacij za ponavljanje (npr. Anki, Quizlet),
- redno branje nemških besedil in aktivno izpisovanje glagolov z oblikami.
V zadnjem razdelku bomo pogledali še, kako se učiti glagolske čase na učinkovit in zabaven način.
Strategije za učenje spreganja in glagolskih časov
Učenje nemških glagolov in časov je za mnoge izziv, vendar obstajajo številni učinkoviti pristopi, ki lahko to nalogo naredijo bolj sistematično in tudi prijetno. Pomembno je, da se učimo v kontekstu in da utrjujemo pravilne vzorce.
Praktične metode za lažje pomnjenje
Tehnika | Opis |
---|---|
Barvne kartice | Vsak glagol zapiši na kartico z barvnim označevanjem: nedoločnik, perfekt, preteklik. |
Vizualna tabela časov | Uporabljaj tabele, ki prikazujejo časovne oblike glagola v vseh osebah. |
Aplikacije z vajami | Uporabi orodja kot so Duolingo, Anki, Quizlet ali Memrise za redno ponavljanje. |
Učenje z zgodbo | Zapiši kratke zgodbe, kjer zavestno uporabiš ciljni glagol v več časih. |
Branje z označevanjem | Ob branju knjig ali člankov označuj glagole in beleži njihove oblike. |
Dodatni nasveti:
- Nauči se oblik vsakega novega glagola (nedoločnik, preteklik, perfekt) hkrati.
- Pri učenju nepravilnih glagolov si pomagaj z zvočnimi ponovitvami ali pesmimi.
- Vadi z vrstami stavkov: trdilni, vprašalni, zanikalni – v različnih časih.
- Pogovarjaj se z učiteljem ali partnerjem v nemščini vsaj 10 minut na dan.
Z usmerjenim pristopom in rednim ponavljanjem lahko postane raba glagolskih časov naravna in samozavestna. V naslednjem koraku povzamemo ključne točke in zaključimo članek.

Spreganje nemških glagolov – od osnove do samozavesti
Učenje nemških glagolskih časov in oblik ni zgolj vprašanje pomnjenja – gre za razumevanje pravil, prepoznavanje vzorcev in redno prakso. Slovenski učenci imajo že osnovno predstavo o časih iz maternega jezika, vendar nemščina zahteva nekaj prilagajanja – predvsem zaradi ločljivih in nepravilnih glagolov.
S sistematičnim pristopom, vizualnimi pripomočki in učenjem skozi kontekst lahko vsakdo osvoji:
- pravilno uporabo sedanjika, preteklika, prihodnjika in predpreteklika,
- razlikovanje med haben in sein pri tvorbi perfektnega časa,
- samozavestno uporabo ločljivih glagolov v nemščini in nepravilnih oblik.
Če k temu dodamo še redno komunikacijo in uporabo aplikacij za vajo, postane pot do tekoče rabe nemščine dosegljiv cilj – ne glede na to, ali se učiš za izpit, službo v tujini ali osebno zadovoljstvo.
Glagoli so srce stavkov – in ko jih obvladaš, obvladaš tudi jezik.